Zgodovina in razvoj kobilarne

Kobilarna je začela delovati na razmeroma majhni kmetiji,  na kateri smo se najprej ukvarjali s prašičjerejo, piščančjerejo in tudi govedorejo, vedno pa je na domačiji imel svoje mesto tudi konj. Nato smo začeli z rejo hladnokrvnih konj, predvsem pasem norik in posavec.
Nekaj let smo se ukvarjali tudi z rejo toplokrvnih hanoveranskih konj, nato pa je pred približno dvajsetimi leti v hlev prišel prvi lipicanec. Kmalu smo s Krasa pripeljali še tri plemenske lipicanske kobile. Dokončno pa smo se odločili za rejo lipicancev, ko smo prišli do žrebca Siglavy Gaeta II.

Ta je bil na rejski razstavi ZRLS ocenjen z oceno “elitno” in tako pridobil licenco kot plemenski žrebec. Kasneje je svoje kvalitete potrdil na mednarodni rejski razstavi lipicancev v Topolcianky, kjer je postal mednarodni šampion.

 

 

 

 

 

 

 

Kobilarna danes

Danes je v hlevu okoli 50 lipicancev. Vsi imajo rodovnike, potrjene od LIF-a in Kobilarne Lipica. 16 plemenskih kobil in 2-3 plemenski žrebci poskrbijo, da se čreda vsako leto poveča in pomladi z novim naraščajem.

Kobilarna poseduje okrog 30 ha pašnih in travnih površin, kar zadostuje za zagotovitev potreb konj po senu. Skoraj polovica lipicancev je čez leto na pašnikih, kjer uživajo v brezmejni svobodi, druženju in dirjanju. Kar nekaj pašnih površin je na nadmorski višini nad 500 m, kjer je teren razgiban, paša pa zelo kvalitetna. Žrebeta do starosti 3-4 let so v prosti reji, ker se tako najbolje razvijejo, socializirajo in naučijo reda, ki vlada v čredi.